Narrow the selection:
Clear everythingPantotenska kislina ali vitamin B5 tradicionalno sodi v skupino vodotopnih vitaminov B-kompleksa.
Pri normalni prehrani pri človeku ni znana hipovitaminoza, ker je ta vitamin v naravi zelo razširjen, je sestavni del koencima A, ki ima pomembno vlogo v metabolizmu ogljikovih hidratov, maščob in proteinov.
Terapija s pantotensko kislino je potrebna pri alkoholikih, ljudeh, ki bolehajo za diabetesom, in pri ženskah, ki uporabljajo oralne kontraceptive.
Pantotensko kislino je prvi identificiral Williams leta 1933 pri preučevanju spojin, potrebnih za rast kvasa. Njeno ime je izpeljano iz grške besede »panthos«, ki pomeni »je povsod« in kaže na njeno razširjenost v naravi. Ugotovili so, da pomanjkanje pantotenske kisline izzove dermatitis pri piščancih. Pojasnjevanje biokemične funkcije tega vitamina se je začelo leta 1947, ko so Lipman in sodelavci ugotovili, da je za acetilacijo sulfanilamidov potreben koencim, ki ga vsebuje pantotenska kislina (acetilkoencim A).
Pantotenska kislina se pojavlja v prosti in vezani obliki. V koencimu A je vezana kot pantotenska kislina, v acil-prenosnem proteinu kot pantotenol. Kot del acil-prenosnega proteina sodeluje pantotenska kislina v sintezi maščobnih kislin. Pantotenska kislina je optično aktivna organska kislina, ki ima en kiralni center z R-konfiguracijo. Ta enantiomer je D-(+)-pantotenska kislina ki jo najdemo v naravi. S-konfiguracija nima vitaminskega delovanja.
Pantotenska kislina je rumena oljna tekočina, ki je nestabilna in zelo higroskopična. Lahko se topi v vodi in raztopina je termolabilna. Zaradi nestabilnosti in morebitne razgradnje pri izolaciji iz naravnega materiala se danes pantotenska kislina pridobiva izključno sintetično.
Mnoge analoge pantotenske kisline so raziskovali z željo, da bi našli anti-metabolite. Univerzalni antagonist pantotenske kisline je co-metil-pantotenska kislina (namesto -COOH skupine vsebuje na koncu verige -CH3 skupino).
Pantotenska kislina je v hrani zelo razširjena. Bogati viri tega vitamina so meso, stročnice, polnozrnata žita. Drugi pomembni viri so jajca, mleko, zelenjava in sadje.
Po peroralni uporabi se pantotenska kislina hitro in v celoti absorbira iz prebavnega trakta. Vezana pantotenska kislina, vnesena s hrano, se najprej pretvori v prosto obliko s pomočjo ustreznih encimov. Kot sestavni del koencima A je pantotenska kislina najdena v pravzaprav vseh organizmih.
Visoke koncentracije so v jetrih, nadledvičnih žlezah, srcu in ledvicah.
Eritrociti vsebujejo pantotensko kislino v vezani obliki v koencimu A, medtem ko pantotenska kislina kroži v krvni plazmi vezana na proteine. Približno 70 odstotkov pantotenske kisline se izloča z urinom v nespremenjeni obliki, vse drugo se izloča s fecesom. ' Pantotenska kislina se v organizmu ne razgradi, zato sta vnos in izločanje skorajda izenačena.
Pantotenska kislina nima nekega posebnega farmakološkega učinka. Je sestavni del koencima A, ki je nujen v metaboličnih procesih acetilacije oglji-
kovih hidratov, maščob in proteinov, prav tako v sintezi sterola, steroidnih hormonov in porfirina.
Pomanjkanje pantotenske kisline je praviloma redko zaradi pogostosti tega vitamina v mnogih živilih. Če se pomanjkanje vendarle pojavi, se kaže
v obliki nevromuskularnih motenj in adrenokortikalne insuficience. Simptomi pomanjkanja pantotenske kisline so: utrujenost, depresija, izguba teka, krči,
slaba prebava in nespečnost.
Pomanjkanje tega vitamina vedno spremlja tudi pomanjkanje drugih vitaminov B-kompleksa. Čeprav uporaba pantotenske kisline ni jasno definirana, je pogosto sestavni del multivitaminskih preparatov.
Priporočene dnevne količine pantotenske kisline po RDA niso potrjene, vendar se običajno priporoča dnevni vnos od 4 do 7 mg za odrasle osebe in adolescente ter 3 do 4 mg za otroke. Te količine se v organizem praviloma lahko vnesejo s prehrano.
Ameriško združenje Food and Nutrition Board je 1998. sprejelo korekcije teh vrednosti in priporočajo za odrasle ženske in moške 5 mg/dan, za nosečnice
6 mg/dan in za doječe matere 7 mg/dan. Pantotenska kislina je indicirana v vseh oblikah njene hipovitaminoze, najpogosteje zaradi nepravilne prehrane. Potrebe po povečanem vnosu pantotenske kisline se običajno pojavljajo pri nosečnicah in alkoholikih. Prevelike količine so lahko škodljive tako za mater kot za fetus.
Uporaba pantotenske kisline v obliki kreme (2 % dekspantenola), ki se nanaša neposredno na poškodovano mesto, se je pokazala za zelo učinkovito
pri različnih dermatozah. Pantotenska kislina se ni izkazala kot učinkovita pri zdravljenju diabetičnih nevropatij, v preprečevanju in zdravljenju sivih las, v izboljšanju umskih sposobnosti ter v preventivi artritisa in alergij.
Podatkov o hipervitaminozi in toksičnem delovanju pantotenske kisline ni.
Neostigmin in drugi parasimpatikomimetiki
Pantotenska kislina v obliki dekspantenola se ne sme dajati hkrati niti 12 ur po uporabi zgoraj navedenih zdravil. Čeprav klinična pomembnost te interakcije ni potrjena, menijo, da pantotenska kislina potencira miotske učinke antiholinesteraze v preparatih za oči.
Antibiotiki, opiati, barbiturati
Alergične reakcije neznanega vzroka so opažene pri bolnikih, ki so ob injekcijah dekspantenola jemali ta zdravila.
Lekadol plus C 500 mg/300 mg, zrnca za peroralno raztopino, 30 vrečk vsebuje dve učinkovini:
Topli napitek, ki ga pripravimo iz zrnc zdravila Lekadol plus C, ima prednost pred tabletami, saj ga bolniki z vneto sluznico ust in žrela zaužijejo lažje kot trdne zdravilne
Topli napitek, ki ga pripravimo iz zrnc zdravila Lekadol plus C, ima prednost pred tabletami, saj ga bolniki z vneto sluznico ust in žrela zaužijejo lažje kot trdne zdravilne
Topli napitek, ki ga pripravimo iz zrnc zdravila Lekadol plus C, ima prednost pred tabletami, saj ga bolniki z vneto sluznico ust in žrela zaužijejo lažje kot trdne zdravilne
Topli napitek, ki ga pripravimo iz zrnc zdravila Lekadol plus C, ima prednost pred tabletami, saj ga bolniki z vneto sluznico ust in žrela zaužijejo lažje kot trdne zdravilne
