Vitamin B6 - piridoksin

Vitamin B6 (piridoksin) je vitamin B-kompleksa, topen v vodi. Poleg piridoksina vitaminsko delujeta tudi piridoksal in piridoksamin. Glede na to se vitamin B6 imenuje več strukturno sorodnih spojin. Je sestavni del pripravkov B-kompleksa, vendar se uporablja tudi kot monoterapija pri hipovitaminozah. 

ZGODOVINA

Že leta 1926 so menili, da pomanjkanje vitamina B6 povzroča dermatitis. Leta 1936 je Gyorgy odkril novo skupino strukturno podobnih spojin, ki jo je imenoval vitamin B6 in s katero se uspešno zdravi dermatitis. Leta 1938 je bil piridoksin izoliran iz riževih lusk in kvasa.

KEMIČNA SESTAVA IN LASTNOSTI

Vitamin B6 sestavlja skupina nekaj strukturno podobnih spojin. To so piridoksin (alkohol), piridoksal (aldehid) in piridoksamin (amin). Vsi so derivati piridoksina in se razlikujejo po skupini v legi C. 

TOPNOST

Piridoksin je bel kristalinični prašek. Topi se v vodi, malo slabše v alkoholu, skorajda netopen je v kloroformu in etru. Hrani se v posodah, zaščitenih pred svetlobo, ker se pod njenim vplivom razgrajuje.

STABILNOST

Občutljiv je na svetlobo, čeprav je razgradnja veliko manjša, če se hrani z vitaminom A ali riboflavinom. V običajnih razmerah se piridoksin slabo razgrajuje, kadar pa se izpostavi neposredni sončni svetlobi, se ga lahko v 8 urah razgradi več kot 80 odstotkov. Prav tako se razgrajuje pod vplivom alkalij.

NARAVNI VIRI

Vse tri sestavine vitamina B6 se nahajajo v naravi. Piridoksin je tako v rastlinskem kot živalskem tkivu, zlasti v jetrih in ledvicah, potem v kvasu, ribah, žitih, soji, jajcih ter različnem sadju in zelenjavi. Je sestavni del telesnih tekočin vseh živih organizmov. Lahko rečemo, da je povsod.

USODA V ORGANIZMU

Pirdoksin, piridoksal in piridoksamin se hitro absorbirajo iz prebavnega trakta, kadar se dajejo peroralno. V jetrih prehajajo vse tri oblike v aktivna me- tabolita, piridoksal fosfat in piridoksamin fosfat, ki se v jetrih tudi deponirata. V jetrih se prav tako oksidirajo do 4-piridoksin kisline in drugih inaktivnih metabolitov, ki se izločajo z urinom. Piridoksal prehaja skozi posteljico in se pojavlja v materinem mleku. 

FIZIOLOŠKA VLOGA IN FARMAKOLOŠKI UČINEK

Piridoksal fosfat je koencim velikega števila encimov, zlasti tistih, ki kata- lizirajo metabolizem aminokislin, dekarboksilacijo, transaminacijo in race- mizacijo.8'10 Piridoksal fosfat deluje tudi kot koencim v fosforilazah in kot pomemben dejavnik v sintezi proteinov. Vitamin B6 sodeluje še v metabolizmu triptofana, tj. v pretvorbi triptofana v 5-hidroksitriptoamin.

Pri pomanjkanju vitamina B6 se številni metaboliti triptofana v velikih količinah izločajo z urinom. Vitamin B6 sodeluje tudi v pretvorbi triptofana v niacin. Nastajanje niacina s posredovanjem vitamina B6 in vitamina D3 pod vplivom ultravijoličnih žarkov sta edina primera endogenega nastajanja vitamina. Prav tako se zdi, da je piridoksin esencialen v sintezi 7-aminomaslene kisline (GABA) v centralnem živčnem sistemu ter v sintezi hema. GABA nastaja z dekarboksilacijo glutaminske kisline, proces je kataliziran z encimom, v katerem je piridoksal fosfat koencim. Vitamin B6 posreduje tudi v prehodu metionina v cistein.

HIPOVITAMINOZA

Čeprav je vitamin B6 pomembna sestavina človeške prehrane, so klinični simptomi njegovega pomanjkanja zelo redki. Pomanjkanje se pojavlja pri uporabi nekaterih zdravil ali pa je vezano na pomanjkanje drugih vitaminov B-skupine. Simptomi pomanjkanja piridoksina se kažejo na koži, v osrednjem živčnem sistemu in hematopoetskem sistemu.

Seboreji podobne lezije okrog oči, nosu in ust, ki jih spremljata glositis in stomatitis, so opažene pri osebah, ki jim v hrani primanjkujejo vitamini B- kompleksa. Pri tem so pogoste tudi konvulzije, ki jih je mogoče preprečiti z dodajanjem tega vitamina. Pomanjkanje vitamina Bfi povzroča redko anemijo (običajno pri otrocih), ki se dobro odziva na piridoksin. Pomanjkanje vitamina B6 običajno nastopa s pomanjkanjem še nekaterih vitaminov B-kompleksa, zato se v terapiji ne uporablja sam, temveč skupaj z drugimi vitamini skupine B. Vitamin B6 je sestavina mnogih multivitaminskih pripravkov, ki se uporabljajo v preventivi tako pri otrocih kot tudi pri odraslih.

Nekatera zdravila (izoniazid, cikloserin, penicilamin, hidralazin in verjetno tudi MAO-inhibitorji) imajo antivitaminsko B6 delovanje. Zato ga je upravičeno uporabljati v profilaksi bolezni, pri katerih se pojavljajo periferni nevritis in celo konvulzije. Vitamin B6 se uporablja tudi kot antidot pri bolnikih, ki jemljejo prevelike odmerke tuberkulostatikov izoniazida ali pri toksičnosti cikloserina.

Koncentracija vitamina B6 je običajno zmanjšana v krvi nosečnic in pri ženskah, ki so jemale oralne kontraceptive z estrogeni. Menijo, da je koncen-tracija vitamina B6 zmanjšana tudi pri alkoholikih. Dobro dokumentirana indikacija za uporabo vitamina B6 je vrsta anemije, tako imenovana od piri-doksina odvisna anemija, in v takem primeru se priporočajo zelo veliki od-merki vitamina B6

TOKSIČNOST

Vitamin B6 ima relativno nizko toksičnost. Pri ljudeh so opaženi nevrotok- sični učinki pri jemanju piridoksina v dnevnem odmerku, večjem od 200 mg/dan. Če se na primer ob predmenstrualnem sindromu vzame mega odmerek piridoksina (2 do 6 g/dan), lahko to izzove vrsto motenj v premikanju mišic in izražanju občutij. Po prenehanju jemanja piridoksina je okrevanje počasno, pri nekaterih bolnikih le delno. Presežek vitamina B6 se praviloma izloča s sečem.

PRIPOROČENE DNEVNE KOLIČINE IN TERAPEVTSKA UPORABA

Potrebe po piridoksina se povečujejo s količino proteinov v hrani. Minimalne potrebe piridoksina za odrasle osebe znašajo 1.5 mg na dan pri vnosu 100 g proteinov dnevno. Priporočene dnevne količine piridoksina (po RDA) so 2.0 mg dnevno za odrasle zdrave moške in 1.6 mg dnevno za odrasle zdrave ženske ob normalni prehrani.
Ameriško združenje Food and Nutrition Board je sprejelo 1998. korekcijo teh vrednosti in sedaj znašajo 1.3 do 1.5 mg/dan za odrasle ženske oziroma 1.3 do 1.7 mg/dan za odrasle moške.

Uporaba vitamina B6 je upravičena v vseh primerih njegove hipovitamino- ze. Nevrološke težave, seboroični dermatitis in kelioza so vsekakor indikacije za uporabo piridoksina. Lahko se daje peroralno in parenteralno. Visoki odmerki se običajno dajejo otrokom z nevropatijami, ki jih povzroča pomanjkanje piridoksina.

Povečane potrebe po piridoksinu se pojavljajo pri:

• osebah, ki so izpostavljene različnim infekcijam,
• mrzlici,
• gastrektomiji,
• hemodializi,
• nekaterih primerih rezistentnih anemij,
• hipertiroidizmu,
• različnih črevesnih boleznih (diareja, regionalni enteritisi, sprue),
• malabsorbcijskem sindromu,
• stresu,
• alkoholikih.

Piridoksin ni priporočljiv pri zdravljenju aken in podobnih dermatoz, pri intoksikaciji z alkoholom, astmi, hemoroidih, migreni in niti kot pripravek za povečevanje teka ali stimulacijo laktacije. O uporabi piridoksina pri predmenstrualnem sindromu so mnenja še vedno nasprotujoča, vendar se piridoksin še vedno dokaj pogosto uporablja v ta namen.

INTERAKCIJE

Levodopa
Piriodksin zmanjšuje terapevtsko delovanje levodope s pospeševanjem perifernega metabolizma levodope. Prevetivno se ob levodopi lahko daje karbidopa, s čimer se zmanjšuje delovanje piridoksina. Če bolnik prejema samo levodopo, se ne sme dajati odmerkov piridoksina, večjih od 5 mg/dan. Treba se je izogibati hkratni uporabi. To je klinično pomembna interakcija. 

Fenobarbiton in fenitoin
Piridoksin zmanjšuje delovanje antikonvulzivov in njihovo koncentracijo v serumu. Povečuje tveganje za epileptične napade. Treba se je izogibati hkratni uporabi. Če je dodajanje vitamina B6 vendarle potrebno, mora biti pod strogim nadzorom zdravnika. Večji odmerki piridoksina (> 2 mg/dan) občutno zmanjšujejo učinkovitost fenitoina.

Oralni kontraceptivi (estrogeni + gestageni)
Ta zdravila lahko zmanjšajo koncentracijo piridoksina v organizmu. Pomanjkanje vitamina B6 lahko izzove nekatere tipe depresij.

Kortikosteroidi
Prav tako zmanjšujejo koncentracijo piridoksina v organizmu. S kortiokosteroidi se vsekakor priporoča dodatno jemanje vitaminov skupine B.

Hidralazin (kot sestavni del antihipertenzivov)
Hidralazin in njemu podobna zdravila lahko izčrpajo zaloge piridoksina v organizmu, ker delujejo na esencialne encime. Pomanjkanje vitamina B6 lahko povzroči depresijo ali nervno poškodbo (pogosto se pojavlja drhtenje rok ali nog). Ob teh zdravilih so upravičeno potrebne dodatne količine B6.

Izoniazid (INH), cikloserin, penicilamin
Menijo, da imajo ta zdravila antivitaminsko B6 delovanje (verjetno onemogočajo izkoriščanje piridoksina). Njihova uporaba lahko povzroči periferni nevritis. Simptomi izginejo po uporabi piridoksina. Priporočljiva je tudi preventivna uporaba piridoksina. Danes že obstajajo preparati izoniazida, ki so kombinirani s piridoksinom (npr. Eutizon B6) in se uspešno uporabljajo kot tuberkulostatiki.