Marifit omegavit, 100 ali 120 kapsul

2 do 3 kapsule na dan. Najbolje je, da kapsulo zaužijete med jedjo z nekaj tekočine.

 

Eikozapentaenojska kislina (EPK) in dokozaheksaenojska kislina (DHK) imata vlogo pri delovanju srca. Ta koristni učinek dosežemo z dnevnim vnosom 250 mg EPK in DHK.

 

Dokozaheksaenojska kislina (DHK) ima vlogo pri delovanju možganov in ohranjanju vida. Ta koristna učinka dosežemo z dnevnim vnosom 250 mg DHK.

 

Vitamin E ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

 

 

Črka omega je del grške abecede. Lahko jo povežemo z zdravim, sredozemskim jedilnikom, katerega sestavni del so ribe in oljčno olje. S črko omega označujemo tudi skupine nenasičenih maščobnih kislin, snovi, nujno potrebnih za delovanje našega organizma in pomembnih za zaščito našega zdravja. Poglejmo si, zakaj in kako so omega-3 nenasičene maščobne kisline pomembne za nas.

Maščobe so sestavni del naše prehrane. V celinskem delu Slovenije, še posebno v vzhodnih pokrajinah, se prehranjujemo z jedmi, ki vsebujejo veliko nasičenih živalskih maščob (svinjska mast) za razliko od Primorja, kjer cenijo jedi, pripravljene iz morskih živali in oljčno olje.

Na osnovi epidemioloških podatkov vemo, da je v Primorju bistveno manj bolezni srca in ožilja, k čemer pripomore drugačna prehrana, predvsem bogata z ribjim mesom in oljčnim oljem.

 

Zato je pomembno, da s hrano vnesemo tudi ustrezne količine omega-3 nenasičenih maščobnih kislin.  Najbolj bogat vir teh snovi so ribe, kot na primer skuše, tune, sardine, lososi in sledi in pa kakovostna prehranska dopolnila, ki vsebujejo ribje olje.

 

Prehranske navade v razvitih deželah, predvsem v Zahodni Evropi in Združenih državah Amerike je bogata z omega – 6 nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki jih zaužijemo predvsem z mesom. Ugotovili so, da je za ohranjanje zdravja bistveno zaužiti manj omega-6 in več omega-3 nenasičenih maščobnih kislin.

Prehrana človeka je bila tisočletja revna z maščobami, vnos maščobnih kislin omega-3 pa je bil zagotovljen z uživanjem rib, mesa divjadi, deloma pa tudi z uživanjem semen ali olja lanu in konoplje. Priporočljivo razmerje med vnosom maščobnih kislin omega-6 in omega-3 naj bi bilo v našem okolju 4 : 1. Domnevajo, da naj bi bilo povečano uživanje nasičenih (manj priporočljivih) maščobnih kislin ter tudi pretirano uživanje maščobnih kislin omega-6 ter pomanjkanje maščobnih kislin omega-3 razlog za nastanek številnih civilizacijskih obolenj kot so astma, ateroskleroza, revmatske bolezni, luskavica in rak. Eskimi, za katere je značilna z maščobami in mesom zelo bogata prehrana, imajo v primerjavi s prebivalci zahodne Evrope zelo malo srčnih infarktov (7 % proti 50 %). Razlog je v tem, da je pri njih razmerje v vnosu med obema vrstama maščobnih kislin 1 : 1 – uživajo zelo velik delež omega-3. Pri Američanih in Evropejcih pa je to razmerje pogosto med 50 do 20 : 1, kar pomeni, da uživamo veliko premalo omega-3 in mnogo preveč omega-6 nenasičenih maščobnih kislin, kar ni ugodno za naš organizem.  Uživali naj bi le 4 do 5-krat več omega-6 kot omega-3 nenasičenih maščobnih kislin.

V področjih, kjer je uživanje rib zaradi prehranskih navad redko, naj bi dnevno zaužili med 0,3 do 0,65 grama, pri obolenjih srca in ožilja pa do 1 gram nenasičenih maščobnih kislin omega-3 v obliki ribjega olja ali rastlinskih olj, kot so laneno ali olje oljne ogrščice.

Omega-3 nenasičene maščobne kisline imajo dokazan varovalni učinek na srce, krvni obtok, zelo pomembne pa so pri tvorbi in delovanju živčnih celic in delovanju možgan. Povečan, dolgotrajen vnos nenasičenih maščobnih kislin omega-3 vodi do zmanjšanega tveganja za srčni infarkt.

Na osnovi dolgoletnih kliničnih raziskav je znano, da redno uživanje rib ali pripravkov z ribjim oljem (najbogatejši vir omega-3) lahko za 40 do 50 % zmanjša tveganje za nastanek srčnega infarkta s smrtnim izidom.

Makula ali rumena pega je del mrežnice, na katerem je koncentracija vidnih čutnic ali čepkov največja. Rumena pega je območje najostrejšega vida.

Starostna degeneracija rumene pege se zaradi podaljševanja življenjske dobe pojavlja vedno pogosteje in lahko vodi v slepoto. V razvitem svetu je ta okvara najpomembnejši vzrok slepote pri ljudeh, starejših od 50 let. Dejavniki tveganja so podobni kot pri nastanku bolezni srca in ožilja. V literaturi je objavljenih vedno več dokazov, da je DHA (dokozaheksaenojska kislina) pomembna pri preprečevanju nastanka degeneracije rumene pege v starosti, zato je smiselno pravočasno skrbeti za uravnoteženo prehrano, bogato z ribami oziroma poskrbeti za preventivno uživanje ribjega olja.